Slideshow
  • Free Market Road Show 2017

    On the 24th of April 2017 Libertas – Inštitut za svobodno kritiko, together with our partners Austrian Economics Center and Fokus 2031 held the Ljubljana stop of the Free Market Road Show. The topic discussed was The World After Brexit and Trump. We had several prominent speakers from all over the world from professors from different universities to think tank representatives and foreign diplomats. The topics discussed were current and interesting and the variety of guests provided interesting insight into the topics discussed.
    Despite our best efforts, the number of attendees was far below our expectations. The reason for such low attendance numbers can, in my opinion, be attributed to a general sense of apathy among today’s younger generations and a feeling that, at least in Slovenia, the collectivist ideas of a statist society are working and have won. And while it may seem so on the surface as soon as we look at the broader picture we realize that is far from the truth.
    The share of government expenditure as a percentage of GDP is a staggering 48%. People in Slovenia also seem to believe in the myths of “Free Healthcare” and “Free Education system”. Often it is possible to hear arguments in support of raising the minimum wage while the arguments against are mostly unheard or ignored.
    It is my firm belief that much more must be done to promote Free market capitalism and personal liberty in Slovenia as well as abroad, that is why despite the challenges we face I see immense potential to change the minds of my own and younger generations to make our future freer and more prosperous, that is why it is the duty of those of us who know that this is the way to go, to keep fighting for what we believe and never give up.

    Sincerely,

    Anže Šarabon
    Institute Libertas Chairman of the board

  • Ne ponovni uvedbi vojaškega roka

    kaj_ježV preteklih tednih smo po nagibanju naših južnih sosedov k ponovni uvedbi vojaškega roka tudi pri nas priča javnih klicev k ponovni uvedbi te nepotrebne, neučinkovite in arhaične prakse. Osebno ne verjamem, da je ponovna uvedba vojaškega roka ekonomsko, strateško ali družbeno smiselna saj ima negativne gospodarske učinke, ne dosega geopolitičnih strateških ciljev na cenovno učinkovit način in ne pomaga pri stvaritvi svobodne in odgovorne družbe.

  • Tri stvari, ki se jih država lahko nauči od gospodarstva

    Rok NovakZadnja leta veliko pišem o potrebi po liberalnih reformah in kopica liberalcev, »mladoekonomistov«, je o njih pisala že dobro desetletje poprej. Kakšen je bil vmes celo minister. Pa vendar kakih resnih reform nismo dočakali in glavni izzivi se danes zdijo povsem enaki kot pred leti.

    Zakaj kljub temu, da vsaj za nekaj reform zelo jasno vemo, kakšne spremembe bi morali uvesti, in da je bilo vmes celo nekaj takšnim reformam naklonjenih ministrov (najprej pomislim na Janeza Šušteršiča in Žigo Turka), sprememb ni bilo? Odgovore sem že iskal v zgodovinskih lekcijah tranzicijskih držav, a sem takrat našel samo delček sestavljanke. Danes naj v sestavljanko dodam tri stvari, ki se jih država lahko nauči od gospodarstva.

  • Spremembe zakona o trošarinah – še si bo treba natočiti svežega vina

    kaj_ježNov zakon o trošarinah, ki je začel veljati 1. avgusta, prinaša spremembe tudi na področju alkohola. Mali proizvajalci piva in žganja so po novem manj obdavčeni, malim vinarjem pa je omogočena odprema vina v drugo državo EU z odlogom plačila trošarine. Do zdaj so morali slovenski pivovarji za volumenski odstotek alkohola v hektolitru piva plačati 12,1 evra, odslej bo trošarinska dajatev za male pivovarje, ki letno proizvedejo manj kot 20.000 hektolitrov piva, za polovico nižja. Fizične osebe, ki pivo proizvajajo za potrebe lastnega gospodinjstva (do 500 litrov letno) pa bodo oproščene trošarin. Prepolovljena je tudi trošarinska dajatev za male žganjarje (tiste ki letno ne proizvedejo več kot 150 litrov volumenskega alkohola), ki je do zdaj znašala 1.320 evrov za 100 volumskih odstotkov na hektoliter alkohola.

  • Zakon, ki ubija

    Rok NovakS prvim avgustom je začel veljati nov zakon o trošarinah, ki v skladu s preostalimi vladnimi prizadevanji za zaostritev slovenske protikadilske zakonodaje, uvaja trošarine tudi na elektronske cigarete (oziroma 0,18 evra na vsak mililiter tekočine zanje).

    V Inštitutu Libertas smo na zgrešen paternalističen pristop države do tega področja opozarjali že večkrat.

  • Lažni prijatelj – demokracija

    IMG_7510_-1Ena od reči, ki začetnike pri sporazumevanju v nekem tujem jeziku rade spravijo v zadrego, so besede, ki so na las podobne tistim, ki se uporabljajo tudi v njihovem maternem jeziku, a v tujem jeziku pomenijo nekaj povsem drugega. Tako na primer zdravniški recept v angleščini ni »recipe« (to bi bil kuharski recept), ampak »prescription«; akcija v trgovini prevedeno ni kar »action«, ampak »dis­count«, in provizija ne »provision« (določba), ampak »commission«. Takšnim besedam jezikoslovci pravimo lažni prijatelji, saj nas s svojo domačnostjo pretentajo in dajo občutek, da jih razumemo in znamo uporabljati, četudi se nam niti sanja ne, kaj res pomenijo.

  • Alternativne ureditve prostitucije – je čas da razbijemo tabu?

    kaj_ježV zadnjih mesecih smo v medijih večkrat lahko naleteli na problematiko prostitucije ter pravne ureditve (ali odsotnosti le te), ki obkroža izvajanje najstarejše obrti. Menim, da obstoječa ureditev ni optimalna, saj ne ščiti ne delavcev v industriji spolnih storitev ne njihovih strank, prav tako pa državni proračun prikrajša za dragocene prihodke, ki jih naša zadolžena (in še vedno zadolžujoča se) država krvavo potrebuje.

  • Tranzicijska lekcija za prihodnje reformne zmage

    Rok NovakOd kod smo prišli, kje smo danes in kam želimo v prihodnje? Ta tri temeljna vprašanja sem si pred časom postavil, ko sem se lotil tranzicijske literature v vnemi, da bi bolje razumel reformne procese. Gre vendar za eno zgodovinsko najzanimivejših epizod pomembnih političnih sprememb, ko so v množici držav tekmovali različni pristopi in rešitve, katerih rezultate za vmesno četrtino stoletja lahko danes primerjamo.